Vurberk

 

Avtor Ivan TUŠEK, univ.dipl.arheolog, konservator svetovalec, ZVKD Maribor
 

Vurberk se je do leta 1982 imenoval Vumpah. Danes je to razpršeno naselje pod gričem, na katerem so ruševine gradu. Na robu 20 m visoke terase vzhodno od Dvorjan in nad cesto Dvorjane - Vurberk so bili pri topografiji leta 1961 na vrhu gramoznice v sadovnjaku, kjer je danes travnik na parc. št.: 117 in 118/1-4, vse k. o. Vurberk, 60 cm pod površino v humusni plasti, odkriti sledovi eneolitske ali bakrenodobne naselbine s koščki oglja in odlomki črepinj.1 Ob pregledu terena so bili najdeni naslednji keramični odlomki: odlomek ustja sivo žgane skodele iz prečiščene gline z zglajeno površino (S1. 16, 1); odlomek dna in ostenja sivo žgane posode iz gline mešane s peskom, ki ima notranjo površino rdeče ožgano (Sl. 16, 2); odlomek dna sivo rjavo žgane posode iz gline mešane z grobim peskom in zunanjo zglajeno površino, notranja pa je rdeče žgana in luknjičasta (Sl. 16, 3) ter odlomek vodoravno preluknjanega držaja sivo žgane keramične zajemalke iz gline mešane s peskom (Sl. 16, 4). Najdbe sodijo po mnenju arheologa S. Pahiča v alpski facies lengyelske kulture ali časovno v konec 5. tisočletja pr. n. št..2


Vurberk - eneolitska naselbina pod Vurberkom

Južno od ceste Dvorjane - Krčevina pri Vurber-ku je na robu dravske terase, 15 - 20 m nad Dravo z nasipom utrjeno gradišče na parc. št.: 318/ 1 in 2, obe k.o. Vurberk, z ledinskim imenom Čreta, ki ima obliko nepravilnega pravokotnika.3

Vurberk - eneolitska naselbina; keramični odlomki najdeni pri topografiji leta 1961
Vurberk (nekdaj Vumpah) - utrjeno prazgodovinsko gradišče

Na strateško pomembnem vrhu griča nad Dravskim poljem je bil pozidan v 12. stoletju grad na mestu, kjer se izpričujejo že ostaline nekdanjega gradišča. Grad grofov Hollenburgov ali gospodov Vurberških, ki so mu dali ime in tudi grb z zmajem, se prvič omenja leta 1244 z imenom Wirmberch. Češki kralj Otokar II ga je leta 1267 razrušil. Obnovili in na novo sezidali so ga leta 1278 gospodje Ptujski, po njihovem izumrtju pa so ga dobili v posest grofje Stubenbergi, ki so sprejeli grb vurberških gospodov in leta 1446 odbili napad Ogrov pod vodstvom Ivana Hunjadija,  leta 1493 pa še napad Turkov. V 16. stoletju so grajski zgradbi  na dvoriščni  strani dodali arkadni hodnik in renesančno triforo, ki je zdaj na gradu na  Bledu, kamniti vodnjak s kovanim ogrodjem in velikim lesenim kolesom za pogon pa je bil postavljen pred žitnico na Ptujskem gradu. Grad so obdali z renesančnim obzidjem in obrambnimi stolpi. Ker so bili grofje luteranci. so se v času protireformacije leta 1616 odselili v Nemčijo, grad pa prodali grofom Herbersteinom, le-ti pa nato prepustili posest grofom Attemsom. Nazadnje so   ga  dobili   v   posest  zopet   grofje Herbersteini, ki so ga leta 1917 zapustili in del bogate opreme prenesli na Ptujski grad in v Gradec Po vojni so del gradu neodgovorno odstranili,4 na notranjem dvorišču pa so uredili prostor za letne prireditve s tribuno. Okolico grajskih ruševin in obzidje pa so na pobudo občine Duplek očistili, danes so pa okoli gradu nameščene dobro obiskane energetske točke.
Prisotnost  Rimljanov na Vurberku in njegovi okolici dokazujejo v preteklosti najdeni reliefni in napisni rimski marmorni kamni. Na vrhu hriba še ni kakršnihkoli rimski gradnji, je pa morala pod gradom biti prometnica proti Petovioni, pa tudi o nakladališču kamna ob Dravi še ni nobenih sledi.

V vzhodnem obzidju cerkve Marije Device je danes vzidan rimski  marmorni  medaljon  z reliefno upodobitvijo Noričanke v domači obleki in z noriško čepico na glavi.5  Kljub močni romanizaciji domačega prebivalstva, se je noriško – keltska tradicija oblačenja in nošnje nakita še ohranila, je upodobljeno na rimskih nagrobnikih, kjer so žene oblečene v tradicionalno nošo in nakit (ovratnice, sponke - fibule) ter značilnim noriškim pokrivalom. Takšna je tudi upodobitev Noričanke na Vurberku, ki se s podobnimi upodobitvami namedaljonih (v Flaviji Solvi - Lipnici) časovno umešča v konec 1. in v 2. stoletje n. št.6

Rimski medaljon s portretom Noričanke vzidan v cerkvenem obzidju na VurberkuGrb grofov Stubenbergov

Leta 1827 so pri Vurberku našli Mitrov oltar z napisom Deo invicto Mitrae (»Bogu, nepremaglji­vemu Mitri«) in odlomek rimskega nagrobnika s tremi oprsji. Oba rimska kamna sta danes v muze­ju Joanneumu v Gradcu. Ob odstranitvi grajskega grba Stubenbergov (v štirih poljih sta diagonalno izklesana dva zmaja in prav tako narobe obrnjeni dve sidri) z vurberškega gradu 4. maja leta 1953 in ga prenesli v Pokrajinski muzej v Ptuju,7 je bil na zadnji strani ugotovljen rimski nagrobni napis Luciju Valeriju, sinu Valerija:
L(ucius). VALERIV(s)
SEX(ti). VALERI. FIL(ius)
Spodnji del napisa je zabrisan in se je mogoče gla­sil: H(ic) S(itus) E(st)8 ali v prevodu: »tukaj leži« ali »tukaj je pokopan«. Po obliki črk je napis Rudolf Bratanič postavil v čas prve polovice 2. stoletja.9
Na tem mestu naj izpostavim še problem poteka rimske ceste mimo Vurberka. Le domnevamo lahko, da je v rimskem času potekala povezava med Koreno in Ptujem po Grajenski dolini mimo Vurberka, drugi krak pa pod Vurberkom, kjer se je dalo s čolni prečkati Dravo in se pri Staršah, kjer so bili ugotovljeni ob Dravi porušeni stavbni ob­jekti, priključila cestni povezavi ob desnem bregu Drave med Ptujem in Mariborom. Prav tako lahko le domnevamo, da so bila pri Dvorjanah ob Dravi nakladališča za litavski apnenec iz kamnolomov na Reberci, za »barbarski apnenec« iz Zgornje Korene pa nekoliko višje, ki je kot stavbno gradivo po vodni poti prišel do petovionskih kamnoseških delavnic za obdelavo kamna, katerega so uporabljali za gradnjo rimskih hiš in svetišč.10

Rimska arheologija je na tem območju še zelo nedorečena ter problematična in potrebno bo še veliko arheološkega načrtnega raziskovanja in topografskih pregledov s ciljem ugotovitve rimske prisotnosti na tem prostoru, cestni povezavi mimo in pod Vurberkom, pristanih ob Dravi in ne nazadnje o rimskem vodovodu Vurberk - Ptuj.
Vurberški grad nekoč (prva polovica 19. stoletja)Vurberški grad - porušen zahodni del gradu (leta 1951)
 
Vurberški grad danes (leta 2006)
1 Marija Lubšina Tušek: Kamnito orodje v severovzhodni Sloveniji, Ptujski arheološki zbornik, Ptuj 1993, str. 123.
2 Marija Lubšina Tušek: Neolit in eneolit v severovzhodni Sloveniji, diplomska naloga 1990, T. 107, 11-14; Stanko Pahič: Poročila, Varstvo spomenikov 8, 1960 - 61, Ljubljana 1962, str. 225. Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji V, Ljubljana 1976, str. 63, T. 7, 17 - 20; Stanko Pahič: Najstarejše seliščne najdbe v severovzhodni Sloveniji, Arheološki vestnik XXIV, Ljubljana 1975, str. 12 ss.
3 Stanko Pahič: Poročilo, Varstvo spomenikov 8, 1960-61, Ljubljana 1962, str. 225.: Arheološka najdišča Slovenije Ljubljana 1975, str. 317.
4 Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana 1996, str. 339.
5 Mihael Abramić: Poetovio, Ptuj 1925, sl. 2.
6 W. Modrijan,  E. Weber: Die Römersteinsammlung im Eggenberger Schloßpark, Steiermärkisches Landesmuseum Joanneum, Graz 1981, str. 79-80, sl.226; str. 109-110, sl. 145.
7 Rudolf Bratanič: Nove najdbe iz Ptuja, Arheološki vestnik 5/2, Ljubljana 1954, str. 373 in 374.
8 ibidem.
9 ibidem.
10 Stanko Pahič: Arheološki spomeniki v Slovenskih goricah, Ptujski zbornik II, Ptuj 1962, str.197.

Nazaj na vrh

povzeto iz Zbornika občine Duplek, V ogledalu časa, 2006